Pozdravljeni GEA,
Pogosto starši poskušajo dobronamerno voditi skoraj odrasle otroke, slednji pa se vodenju spretno izmikajo. To početje oddaljuje in ne povezuje. Otroci si želijo podpore staršev, ne želijo pa, da bi starši sprejemali odločitve namesto njih. Starši pa pogosto želijo vplivati na odločitve otrok, da slednji ne bi naredili napak in posledično trpeli. Neizogibno je, da naredi otrok kakšno takšno stvar, ki je v očeh staršev nesprejemljiva, slaba. Vendar starši ne nosijo odgovornosti za odločitve otrok. Starši nosijo odgovornost za to, kako se vedejo do lastnih otrok.
Pravite, da sta kot olje in voda. Vendarle ni potrebno, da bi bili kot voda in voda (ali kot olje in olje), da bi se razumeli. Res se težje povežemo z osebami, ki so drugačne od nas. V teh odnosih imamo večji izziv. Pogosto si želimo, da bi nam bile bolj podobne, saj bi se potem lahko bolje zbližali. Verjetno se ona zelo podobno počuti. In tukaj imata že nekaj skupnega, kjer se lahko povežeta, kjer lahko odpreta pogovor.
Povezujejo nas skupne stvari (dejavnosti, interesi, izkušnje) zato je zelo pomembno, da najdemo in vzdržujemo tisto, kar imamo skupnega z otroci. Še bolj pa nas povezuje, da poskušamo razumeti in sprejeti drugega na tistih področjih, kjer je drugačen od nas. Ali lahko sprejmemo otroka takega kot je? Drugačnega od nas? Če se želite zbližati z njo in biti bolj vpletena v to, kar se z njo dogaja in če ste ugotovila, da dosedanji načini niso obrodili sadov, potem je mogoče čas za spremembo – čas za novi način kako stopiti v stik z njo, ki bi bil tudi bolj primeren njenim letom.
V razmislek: Ali vas to, kar sedaj počnete v odnosu do vaše hčerke z njo zbližuje, ali vas od nje oddaljuje?
Lep pozdrav,
Pogosto starši poskušajo dobronamerno voditi skoraj odrasle otroke, slednji pa se vodenju spretno izmikajo. To početje oddaljuje in ne povezuje. Otroci si želijo podpore staršev, ne želijo pa, da bi starši sprejemali odločitve namesto njih. Starši pa pogosto želijo vplivati na odločitve otrok, da slednji ne bi naredili napak in posledično trpeli. Neizogibno je, da naredi otrok kakšno takšno stvar, ki je v očeh staršev nesprejemljiva, slaba. Vendar starši ne nosijo odgovornosti za odločitve otrok. Starši nosijo odgovornost za to, kako se vedejo do lastnih otrok.
Pravite, da sta kot olje in voda. Vendarle ni potrebno, da bi bili kot voda in voda (ali kot olje in olje), da bi se razumeli. Res se težje povežemo z osebami, ki so drugačne od nas. V teh odnosih imamo večji izziv. Pogosto si želimo, da bi nam bile bolj podobne, saj bi se potem lahko bolje zbližali. Verjetno se ona zelo podobno počuti. In tukaj imata že nekaj skupnega, kjer se lahko povežeta, kjer lahko odpreta pogovor.
Povezujejo nas skupne stvari (dejavnosti, interesi, izkušnje) zato je zelo pomembno, da najdemo in vzdržujemo tisto, kar imamo skupnega z otroci. Še bolj pa nas povezuje, da poskušamo razumeti in sprejeti drugega na tistih področjih, kjer je drugačen od nas. Ali lahko sprejmemo otroka takega kot je? Drugačnega od nas? Če se želite zbližati z njo in biti bolj vpletena v to, kar se z njo dogaja in če ste ugotovila, da dosedanji načini niso obrodili sadov, potem je mogoče čas za spremembo – čas za novi način kako stopiti v stik z njo, ki bi bil tudi bolj primeren njenim letom.
V razmislek: Ali vas to, kar sedaj počnete v odnosu do vaše hčerke z njo zbližuje, ali vas od nje oddaljuje?
Lep pozdrav,
