Pozdravljeni,
Pri hčerki se na zelo viden in moteč način izkazuje strah pred izgubo, zato tudi tako posesivna drža z neprestanim preverjanjem, ali jo ima mama še rada...Vzrok te bojazni najverjetneje leži v otroštvu ali v komunikaciji med vsemi štirimi družinskimi člani.
Sicer je res, da v razvoju otroka prihaja do različnih faz v razvoju, deklica vstopa v obdobje pubertete, ko se telo spreminja, čustvovanja dobijo nov pomen in jakost, preverja okolico in mama je prva ženska podoba, ki jo pozna. Lahko, da je sedaj faza, preko katere bo postopoma prihajalo do osamosvajanja deklice (kar je seveda proces, ki se bo zaključil čez nekaj let), a je tako močna, da se izraža skozi moteče vedenje kot opisano.
Rešitev:
mama naj vztraja pri tem, da jo ima rada, a enako rada ima tudi sina oz. brata, da ste ena družina, v kateri vladajo čustva ljubezni, pripadnosti, lojalnosti itd... in da velja to za vse družinske člane enako. Deklici je potrebno postaviti okvir, v katerem se bo začela počutiti varno. Morebiti se počuti ogroženo tudi zaradi tega, če je odnos med staršema napet in težak...
Dejavnikov je več. Razmislite, tudi strokovna zunanja pomoč naj vam ne predstavlja tabuja ali ovire. Otroku je potrebno pomagati na konstruktiven in primer način, da bo razumela. In s tem se bo pomagalo celotni družinski klimi.
Srečno!
Pri hčerki se na zelo viden in moteč način izkazuje strah pred izgubo, zato tudi tako posesivna drža z neprestanim preverjanjem, ali jo ima mama še rada...Vzrok te bojazni najverjetneje leži v otroštvu ali v komunikaciji med vsemi štirimi družinskimi člani.
Sicer je res, da v razvoju otroka prihaja do različnih faz v razvoju, deklica vstopa v obdobje pubertete, ko se telo spreminja, čustvovanja dobijo nov pomen in jakost, preverja okolico in mama je prva ženska podoba, ki jo pozna. Lahko, da je sedaj faza, preko katere bo postopoma prihajalo do osamosvajanja deklice (kar je seveda proces, ki se bo zaključil čez nekaj let), a je tako močna, da se izraža skozi moteče vedenje kot opisano.
Rešitev:
mama naj vztraja pri tem, da jo ima rada, a enako rada ima tudi sina oz. brata, da ste ena družina, v kateri vladajo čustva ljubezni, pripadnosti, lojalnosti itd... in da velja to za vse družinske člane enako. Deklici je potrebno postaviti okvir, v katerem se bo začela počutiti varno. Morebiti se počuti ogroženo tudi zaradi tega, če je odnos med staršema napet in težak...
Dejavnikov je več. Razmislite, tudi strokovna zunanja pomoč naj vam ne predstavlja tabuja ali ovire. Otroku je potrebno pomagati na konstruktiven in primer način, da bo razumela. In s tem se bo pomagalo celotni družinski klimi.
Srečno!